Kylie Cosmetics lipstick review ♥

Živjo,

♥

prejela sem res ogromno vprašanj o mojem naročilu na Kylie Cosmetics in evo končno mi je uspelo na vašo prošnjo, napisati review mojega nakupa. 

Že kar nekaj časa sem si ogledovala in prebirala ocene kozmetike znane Kylie Jenner, ki je postala najmlajša miljarderka v zgodovini, ravno po zaslugi svojega branda. Brala sem večinoma samo pozitivne komentarje in kako zelo kvaliteten make up ima. No, potem pa je ob svojem 21. rojstnem dnevu izdala svojo novo kolekcijo in takrat sem rekla, da je čas za nakup. Odšla sem na Kyliecosmetics.com in si ogledala ponudbo. Moram reči, da kakšne stvari se mi zdijo malce drage, druge pa spet ne. Preverila sem še koliko je poštnina worldwide in se odločila, da si za začetek naročim eno mat šminko. Odločila sem se za roza odtenek Flirtini, saj sem jo hotela nositi vsak dan. Naj omenim še, da je poštnina stala 15 dolarjev, sama šminka pa je bila 17 dolarjev. Po dveh do treh tednih sem na dom prejela zelo lep paket. V njem se je skrivala šminka v škatlici, posvetilo Kylie Jenner in pa obesek kot darilo. Res sem bila navdušena.

No, sedaj pa k sami šminki. Ko sem jo odprla me je prvo presenetil njen lep vonj. Barva mi je bila že takoj na prvi pogled zelo všeč. Takoj sem si jo nanesla na usta in bila navdušena. Šminka je zelo lepo kremna in pigmetna. Nanesla sem si jo narahlo samo enkrat in usta so bila že čisto obarvana. 

No, odločila sem se, da preizkusim tudi njeno obstojnost. Pogledala sem na uro, kdaj sem si jo nanesla in testirala po kolikem času se mi bo zbrisala. Na ustih se je po šestih urah še vedno zelo lepo poznala, čeprav sem vmes normalno jedla, pila in govorila. 

Definitivno to ni moj zadnji nakup na Kylie Cosmetics, saj ne samo, da me je navdušil celotni paket, ampak tudi kvaliteta in odtenek šminke. Če vas pa še karkoli zanima, pa kar vprašajte. 

♥

Nivea čistilno mleko za obraz ♥

Živjo!

Nikoli se nisem imela niti za lepotno, niti za mami blogerko. Sem to kar sem, to sem jaz. Zanima me veliko različnih stvari in ne vidim potrebe, da bi se dajala v nek kalup. Pišem tisto kar čutim, predstavim tisto, kar mi je všeč. Z velikim veseljem pišem in tako bo tudi naprej.

Odločila pa sem se, da si bom vzela malce več časa, da vam predstavim tudi kakšen lepotni izdelek, ki sem mu zvesta in mi je všeč. Tu je že prvi.

♥

Z velikim veseljem bi vam rada povedala več o svoji izkušnji z Nivea izdelkom, ki ga uporabljam že več kot pet let. To je čudovito čistilno mleko za normalno kožo. Novega kupim še preden mi trenutnega zmanjka in sploh ne pomislim na to, da bi pogledala še ostala čistilna mleka drugih blagovnih znamk. Prvotno sem ga kupila za odstranjevanje make upa na očeh. Za eno oko je dovolj že za grah mleka na blazinici in je že temeljito očiščeno make upa. Kmalu sem ugotovila, da je mleko idealno tudi za čiščenje ostale kože na obrazu. To je postal moj večerni ritual. :) Mleko je nežno a hkrati poživljajoče in lepo navlaži kožo obraza.  Zelo mi je všeč njegova mehka struktura in pa da nima specifičnega vonja. Definitivno je to izdelek, ki ga bom uporabljala in se vračala k njemu še kar nekaj časa. Poleg vsega pa je tudi cenovno ugoden. 

♥

Seveda pa to ni edini njihov izdelek, ki mi je všeč. 

Imate tudi vi svojega najljubšega?

Hvala Nivea za vse čudovite izdelke, ki nam jih ponujaš že vrsto let. 

♥

Otroški teki ♥

Končno mi je uspelo napisati objavo o otroških tekih, ki se jih že drugo leto zapored udeležuje naš fantek. Kako se je vse začelo? ♥

Za hec sem ga z le dvemi leti prijavila na DM-ov Oskarjev tek, ko sem na Instagramu videla sliko malega otroka z medaljo. Potem pa sem si rekla zakaj si ne bi naš fantek pridobil še eno medaljo. :) Prvo sem mu namreč podarila jaz za 1. rojstni dan, z željami, da bi v življenju pridobil še ogromno odličij. :)

Ko je šel prvič tečt in midva poleg, mu je bilo vse skupaj čudno. Star je bil 2,5 let. Malo se je "ustrašil" množice, a se je kasneje zelo razveselil kolajne. In tako se je začelo. Včasih sem naletela na kakšno objavo za otroški tek, včasih sem ga poiskala sama.

Naslednji otroški tek, ki smo se ga udeležili je bil Triglav tek, na Brdu pri Kranju. Tudi tu je bilo zelo luštno in super, ker je bilo manj gneče kot na Oskarjevem teku. Pa še narava notri v parku je res čudovita. Čar vseh teh tekov je, da lahko majhni otroci tečejo še skupaj s starši, dobijo medaljo in pa velikokrat so organizirane tudi otroške delavnice. Poleg vsega pa vsi skupaj spoznavamo nove kraje in si naredimo lušten izlet. Udeležili smo se tudi Lumpi teka, v sklopu Ljubljanskega maratona. Zelo lepo nam je bilo tudi v Izoli, kjer je naš fant dobil medaljo Istrskega maratona. Zadnji tek, ki smo se ga trenutno udeležili je bila Nočna 10ka, na Bled, kjer so se otroci posladkali tudi s kremšnito. V tem letu pa nas čaka še nekaj otroških tekov, ki se jih zelo veselimo. :)

Vesela sem, da otrok res uživa v vsem tem vzdušju in celo doma "vadi" tek, da se pripravi na svoj maraton. :) Upam, da bom s to objavo spodbudila tudi vas in vaše otročke, da se udeležite kakšne take prireditve.

Spodaj pa vas čaka še SEZNAM OTROŠKIH TEKOV po Sloveniji in kratek opis tistih, ki smo se jih sami udeležili.

Kapkov tek, Istrski maraton: Poteka aprila, prijave pa sprejemajo že okoli novega leta. Tek je na obali, vsak otrok prejme majico in medaljo.

DM Oskarjev tek: Poteka konec maja, v sklopu DM teka za ženske, v parku Tivoli. Prijave potekajo že kakšen mesec prej. Otroci so razdeljeni v kategorije po starosti. Vsak otrok prejme majico, medaljo in darilno vrečko.

Županov tek, Kranj: Tek poteka v maju, prijave potekajo kakšen mesec prej. Kraj: Brdo pri Kranju. Otrok prejme majico in spominsko priznanje.

Nočna 10ka, Bled: Tek poteka konec junija, v večernih urah. Lepa okolica in odlično vzdušje. Otrok prejme majico, medaljo in kremšnito. Prijave potekajo že kakšen mesec prej.

Triglav tek, Brdo pri Kranju: Tek poteka v začetku septembra, prijave potekajo že dva meseca prej. Otrok prejme medaljo in majico.

Lumpi tek: Ta tek poteka konec oktobra, v sklopu Ljubljanskega maratona. Prijave potekajo par mesecev prej, otrok prejme medaljo in majico.

Tek za Kranj: Otroški tek, ki poteka v oktobru, po ulicah Kranja. Otrok prejme majico in spominsko priznanje.

Mengeški tek: Poteka v novembru. Letos se ga bomo udeležili prvič.

Zgoraj so našteti le nekateri teki, ki so blizu našega kraja. Poteka pa po celi Sloveniji ogromno takih prireditev, vse se da najti na spletu.

Prijave za zgornje teke najdete, ko v Google vtipkate ime teka in prijava. 

Naj vam zaupam še, da smo našega fantka prijavili tudi na Zagrebški maraton, v oktobru. Nismo pa še sigurno, če se ga bomo udeležili. :)

♥

Poletna muzejska noč 2018 ♥

Že nekaj let zapored sva z možem obiskala tradicionalno Poletno muzejsko noč 2018. Res je luštno, ko so kulturne ustanove odprte vse tja do polnoči. :) 

To leto pa sva se odločila, da s seboj peljeva tudi našega triletnika. Seveda sva prvo razmislila kateri so tisti muzeji, ki bi ga pritegnili. Odločila sva se, da ga najprej peljeva v Železniški muzej v Ljubljani. In nisva se zmotila. Tam smo prebili par ur. Najprej smo si ogledali ogromno razstavljene lokomotive, potem pa male zbirateljske vlakce, ki so se peljali na tirih. Šteli smo vagone, gledali kaj vlakci peljejo... Bilo je super. 

Peljali smo se tudi s pravo parno lokomotivo, tako kot so se nekoč peljali. Na dvorišču pa je potekal pravi vozni red malih vlakcev, na katerih smo se tudi peljali vsi :) Všeč mi je, ker je ogromno muzejev pripravilo tudi predstave in ustvarjalne delavnice za otroke. Tako si otroci še bolj zapomnijo posamezne obiske.

Po ogledu smo se odpravili v center Ljubljane, kjer smo si na Kongresnem trgu, ogledali še mali delček baletne predstave, v sklopu festivala Junij v Ljubljani, se okrepčali in se odpravili v naslednji muzej. 

Naša naslednja postaja je bila Prirodoslovni muzej. 

Tudi ta našega fantka ni razočaral. Z veseljem si je ogledoval vse živali, preučeval kaj jejo, kakšne stopinje imajo... Tudi tu so potekale otroške delavnice in naredil si je papirnato kačo. 

Ker je bilo pozno in mi vedno poslušamo našega fantka, je bil čas, da se odpravimo domov. Komaj čakamo naslednjo priložnost za obisk muzejev ponoči. Poletno muzejsko noč v juniju, pa priporočamo prav vsem. 

Družinski oddih v Termah Olimia ♥

Danes sem vam želela predstaviti lušno idejo za družinski oddih v naši prelepi Sloveniji. Naš triletnik je začel dodobra spoznavati svet in spraševati vse mogoče, zato se vedno potrudim in splaniram družinske izlete in oddihe. Želim mu čimveč stvari pokazati in razložiti, čeprav moj mož vedno pravi, da bo še za vse čas 

Odločili smo se za spomladanski oddih v Termah Olimia. Odpravili smo se iz Kranja do Podčetrtka. Najprej, ko smo prišli tja, nas je pričekala prelepa narava, vse okoli nas. Joj, ne morem prehvaliti vsega skupaj. Vas, ki so jo tam zgradili je prelepa in družinam prijazna. Od luštnih ribnikov, narave, sprehajalnih poti, pa vse do otroškega igrišča. Brez tega namreč ne gre pri našem fantku, hehe. Mi smo bivali v vasi Lipa in dobili smo sobo z luštnim balkonom in vsak dan opazovali mir v naravi.

Najbolj smo se seveda veselili plavanja in čofotanja. Obiskali smo notranje terme, ker pa je bilo vreme res čudovito in temperature visoke, pa smo se vsak da kopali tudi zunaj. Res je bilo luštno sredi aprila skočiti v zunanji bazen  Čeprav je bil podaljšan vikend, pa se gneča ni poznala, saj so terme dovolj velike in vsak najde zase nek kotiček. Notri je tudi luštna igralnica, kjer se otroci lahko igrajo tudi vmes med kopanjem. 

Vsak dan pa smo tudi pohajkovali okoli. Najprej smo si odšli ogledat Jelenov greben. Narava tam in vsi razgledi so čudoviti. Jelenov in srnic je tudi nekaj bilo, a so bili bolj plašni in so hitro zbežali stran od nas, tako da smo jih opazovali bolj od daleč. Tudi tam je luštno otroško igrišče, starši pa lahko v miru spijemo kakšno kavico. 

Razgledi vse okrog so res čudoviti. 

Našemu fantku sem rekla naj si nekaj zaželi... Presenečena in ganjena sem bila, ko mi je povedal, da si je zaželel, da bi bila midva vedno prijatelja. 

♥

Po Jelenovem grebenu smo obiskali čudoviti samostan, kjer je tudi prelepa steza za sprehod, ob njej pa več kot 200 vrst zelišč, z napisi na tablicah. Notri v samostanu se bohoti čudoviti zlati oltar, so pa menihi znani tudi po svojem zdravilstvu in izdelavi domačih čajev. Od tam smo peš odšli do znane čokoladnice in si privoščili okusne praline, njami...

Odločili pa smo se, da odidemo še do Pravljičnega gozda, kjer prebivajo razni pravljični junaki. Naš fantek je tam zelo užival in tudi sam z veseljem pripovedoval zgodbice.

♥

Vsem iskreno priporočam obisk tega čudovitega dela Slovenije, tudi otroci bodo neznansko uživali.

Najina pravljica... 2. del

Po več kot letu dni se vračam z 2. delom najine zgodbe o dojenju. Ne vem zakaj sem toliko odlašala s pisanjem, mogoče ker mi je malce težko, ko pomislim na te prve dni doma, ali pa je razlog kaj drugega. Prvi del najine pravljice o dojenju, lahko najdete TU.

Torej naj nadaljujem s prihodom iz porodnišnice. Domov sva z malim prišla v soboto in obisk patronažne sestre sem pričakovala šele v ponedeljek. Naj povem, da sem v soboto poslala moža po mlečno formulo, za vsak slučaj, a sem malemu vseeno po vsakem obroku le to tudi dajala. Res nisem sploh vesela kaj točno počnem oz. kaj bi morala početi. Vem samo, da sem sledila navodilom iz porodnišnice, torej na vsaki strani podoj po 20 minut, na vsake 2-3 ure... Domov iz porodnišnice te spustijo samo z navodili o prehrani, ki naj bi jo nosečka uživala ob dojenju. To naj bi bilo najpomembnejše, dojenju pa se kaj preveč niti ne posvečajo. Sedaj, ko pogledam za nazaj se mi zdi, da je bil moj fantek prve dni lačen. Mleka nisem še imela dovolj, in veliko je sesal svoje rokice. Obisk patronažne sestre sem nestrpno pričakovala in v ponedeljek je končno prišla. Drugače čisto prijazna gospa, polna modrosti, a vseeno stroga. Karkoli sem jo spraševala mi je vedno prijazno razložila in takrat sem ravno njo, najbolj upoštevala, saj se mi je zdelo, da ravno ona najbolje ve, kako moram ravnati s svojim otročkom. Moram pa reči, da me je neprestano delala žalostno in nervozno. Čeprav tega na začetku nisem opazila. Po cele dneve sem mislila samo na težo otroka, ali bom morala nehati dojiti, itd... Nikoli ne bom pozabila, da me pri dojenju ni nikoli spodbujala, velikokrat mi je rekla, da ni vsem dano dojiti in da je to dedno, ali bomo dojili ali ne, celo spraševala me je, če mene kdo sili, da moram dojiti... Joj, sedaj ko pomislim... :( Se mi zdi, da je kar določila, da mleka ne bom imela in da bo pač pristal otroček na steklenički. To ji res zamerim, ker takrat bi bolj potrebovala besede "Vse bo ok, vi kar pridno dojite, vse se bo uredilo, pa četudi boste morali dopolniti s stekleničko..." Ker moja želja je bila res močna, kot sem že rekla, jaz nisem niti pomislila v nosečnosti na to, da jaz pa ne bom mogla dojiti. To se mi je zdelo nekaj samoumevnega. Pa da ne bo pomote, vsaka mamica je najboljša mamica svojemu otročku in najbolje ve, kaj njen otrok potrebuje in kaj je zanj najboljše. Takrat jaz vsega tega njenega obnašanja nisem videla, še vedno se mi je zdela kot nek zakon, ki ga moram strogo upoštevati. V prvem tednu po porodu smo imeli v petek določen termin za fotografiranje pri Ujeti trenutek. In ko sem prosila patronažno sestro, če se lahko zmeniva za eno uro, zato, ker se bomo fotografirali, me je celo "nadrla" in rekla, da se ji zdi to fotografiranje čisto nepotrebno in nezaželeno. Toliko sem bila nasekirana, da sem fotografiranje celo odpovedala :( Joj, saj pravim, res je bilo naporno prve tedne po porodu. Čez nekaj časa je seveda nehala prihajati in šele takrat sva z mojim fantkom zadihala in ujela ritem. Še par tednov sem mu po vsakem podoju dodala še malo mleka v steklenički. Čez nekaj časa sem opazila, da je začel stekleničko zavračati. Spet sem se začela sekirati kaj se dogaja, ali se dovolj naje, itd... Začela sva se več in bolj pogosto dojiti in fantek je bil vesel, zadovoljen in sit. In tako je ostalo, torej začela sva se samo dojiti. Niti na uro skoraj nehaš gledati, ampak pač gledaš potrebe otroka. Če kakšen mesec dva sem ponovno dočekala obisk patronažne sestre, da preveri kako nama gre, itd... Rekla sem ji, da se samo dojiva in da ne vem zakaj ne sprejme stekleničke. Ona pa mi je predlagala, da mu poskusim dodati kakšen drug dodatek, mogoče mu bo kakšen drug okus všeč... Niti takrat ni priznala najinega uspeha in napredka, ampak je še vedno vztrajala na dodatku, čeprav je fantek pridobil ogromno na teži. Takrat se mi je zavrtel film nazaj in sem sama dojela svoje napake in kako slepo sem jo upoštevala. Včasih slišim od mamic, kako prijetna patronažna sestra jih je obiskovala in sem res vesela, da take dejansko obstajajo. Meseci so minevali, moj fantek je rasel iz dneva v dan... Pred porodom sem vedno mislia, da ga bom dojila nekje eno leto, da ima čisto dovolj, joj kako smešna sem bila... :) Več o dojenju, ko je otroček že malce večji pa kasneje... Tudi o spanju ponoči, kako sem ga odstavila, itd... 

Kmalu pričakujte še 3. del najine pravljice... ;)

Naš fantek :)